V Franciji so s številnimi spominskimi slovesnostmi in razpravami obeležili trideseto obletnico smrti Françoisa Mitterranda, ki je umrl 8. januarja 1996 v Parizu po dolgotrajni bolezni. Mitterrand je bil prvi socialistični predsednik pete republike, ki je državo vodil dva sedemletna mandata med letoma 1981 in 1995. Njegova politična zapuščina ostaja kompleksna in predmet številnih interpretacij, saj vključuje tako velike socialne reforme kot tudi ključne korake pri gradnji sodobne Evropske unije. Nekdanji sodelavci in nasledniki, med njimi tudi nekdanji predsednik François Hollande, so ob obletnici poudarili Mitterrandovo vzdržljivost in globoko povezanost s francosko identiteto. Hollande se je v spominih osredotočil na predsednikovo formulo vztrajanja, medtem ko so drugi analitiki izpostavili težave pri definiranju njegovega političnega lega znotraj sodobne socialistične stranke. Kljub časovni oddaljenosti Mitterrand ostaja ena najbolj markantnih osebnosti v francoski politični zgodovini, ki je močno zaznamovala diplomacijo in notranjo ureditev države. Ob obletnici so bili objavljeni tudi številni osebni spomini njegovih najožjih sodelavcev, kot je nekdanji vodja kabineta Jean Glavany. Razprave so zajele širok spekter tem, od njegovega prispevka k evropski integraciji do vprašanj o tem, kaj danes sploh še ostaja od njegove politične filozofije. Spomin na Mitterranda je še vedno prisoten v francoski kolektivni zavesti, kar potrjujejo obsežna medijska pokritost in analize njegovega delovanja tri desetletja po njegovem odhodu.

Po smrti Charlieja Kirka se je oglasila njegova vdova Erika Kirk in se zahvalila Donaldu Trumpu, podpredsedniku in JD Vanceu. Politična komentatorka Judita DaSilva je v oddaji GB News izjavila, da so Eriko Kirk izkoristili kot orodje, kar je sprožilo jezo voditelja Charlieja Petersa. Po poročilih je bil Charlie Kirk ustreljen na kampusu v Utahu.